3. priprave KD Sprint – Novigrad 2017

Ni ravno presenečenje, da je prav mene zopet doletela čast, da sestavim tale zapis. Verjetno ker marsikdo meni, da se moje besede lepo berejo, a mi tokrat najprej po glavi ni šel nek osladen zapis o kičastem vikendu, niti promocija Sprinta, Novigrada ali tega vikenda na sploh.

Časi se spreminjajo. Lani so me kot laika podučili, da se dopust, kadar se gre v Novigrad, vzame že v četrtek in glede na to, da sem krvavo potreben oddiha cel j**** mesec (res je bil težak) komaj odšteval do tega 23. februarja (*sigh*), vprašanje ali bi zdržal še do konca delovnika.

Na podlagi spominov minulih let in nekoliko grenkega priokusa lanskega, sem od prihajajočega podaljšanega vikenda, ko je kazalo da nas bo zopet okoli 50, imel toliko višja pričakovanja in morda je prav to krivo, da morda še nisem dojel, da je eden tudi najbolj pričakovanih highlightov prvega kvartala zletel mimo relativno bežno in nekako brez posebnega filinga. Zelo lepo pa je bilo med nami videti obraze, ki so bili na februarskih pripravah v Novigradu z nami prvič.

Ob prihodu pred Maestral še pred poldnevom se je izkazalo, da je večina promotorjev odhoda že v četrtek zjutraj, še vedno delala na odpustkih za vikend, zato je (prva) ekipa, ki se je odpravila na kolo, štela le pet članov, od katerih pa sva imela ambicije o martinčkanju na rivi Poreča le dva. Kaj takega 🙂 Prvi kolesarski sprehod se je po 5 minutah sonca v tahmašni opravi zaključil z dobrimi 50 km tudi za skupino, ki je kasneje krenila v kontra smer.

Po uspešni aklimatizaciji in privajanju sednih kosti na kolesarski sedež smo zasedli svoja mesta tudi v hotelski jedilnici. Izkušnje so nas naučile, da znamo ob polno obloženih mizah Maestrala in lačnim očem, krožnike vseeno napolniti “z glavo”, Mitjeva pobuda da se vsakdo k mizi vrne s toliko kozarci piva, kot jih le more nesti, pa je naletela na plodna tla 🙂

Večer smo ob primerni hidraciji nadaljevali z blazno resno debato o trasi naslednjega dne, ter modno revijo. Nismo mi kar tako. Po obilnem zajtrku smo se zbrali pred hotelom in v skladu s popoldansko vremensko napovedjo že večer prej spremenili smer, ki je tradicionalno na petek v naši prihodnosti pomenila nekaj v smislu kolesa, sonca, kave in Rovinja. Dve leti napovedan medsebojni obračun v osvojitvi gorskega cilja na Vižinadi iz smeri doline Mirne je tako prišel na vrsto dan prej, tisti ki pa se nismo želeli voziti s skupino, smo pred tem traso podaljšali še do Buzeta.

Preostanek deževnega popoldneva je bil, kot običajno, v znamenju ostalih triatlonskih disciplin, večer pa regeneracije ob polni mizi dobrot tudi po večerji, kjer so najbolj blestele Igorjeve borovničke. Odobravamo!

Naslednji dan smo se prebudili v čudovito sončno jutro in kljub vetrovni napovedi, se nam je obetal lep dan za nekoliko daljšo vožnjo in najbrž si priprav v Novigradu, tako kot brez Maestrala, tudi brez fotošutinga v Rovinju ne bi znali predstavljati. Ko se imaš fajn, kava ob ambiciozni zasedbi z lahkoto prehitro mine. S povratkom za odtenek bolj prek notranjosti Istre je izlet minil z dobrimi 100 km, preostanek dneva pa še ob posedanju na hodniku, razteku ob morju in plavanjem pred večerjo. #yolont, #42, pa take fore.

Novigrad smo v nedeljo zapuščali z različnimi agendami. Eni čim prej, drugi čim pozneje, spet tretji s kolesom, a prepričan sem, da je bil skupni imenovalec vsem nasmešek na obrazu, prijeten spomin na športni vikend, ter nestrpno pričakovanje novih skupnih dogodivščin.